Igralk je 20, zagotovo ne bodo vedno vse zadovoljne s trenerjem. Tanja Oder

Kakšen je vaš pogled na prenovljeni Krim?
Dejstvo je, da je ekipa v veliki meri nova. Pridružile so se ji mlade igralke iz našega kluba in nekaj tujk, ki so prav tako mlade. Menim, da je najpomembneje trdo delati, igrati veliko težkih tekem, se kaliti iz srečanja v srečanje, odpravljati napake. Na vseh treh frontah bomo poskušali narediti največ. Mislim, da je sistem, ki ga imamo v Ligi prvakov letos, boljši, v prejšnjih sezonah smo na močne tekme čakali do januarja. Zdaj bodo igralke imele priložnost za nabiranje izkušenj že veliko prej. Mislim, da bo letošnja sezona drugačna kot lanska.

Realen cilj v novi sezoni je ...
Naša skupina je izjemno težka. O Viborgu je škoda izgubljati besede, proti njemu nimamo česa izgubiti. Nürnberg poznamo, lani smo imeli z njim precej slabih izkušenj. To bomo poskušali popraviti. Realen cilj je priti v drugi krog, kar bo zelo težko, treba bo pokazati maksimum.

Preberite še ...

Krim v treh letih na vrh Intervju: Marta Bon (23. 4.)

Kaj je prinesla novega Marta Bon?
Z Marto že dolgo sodelujeva, vedno sva imeli korekten odnos, poznam njeno delo. Spremljala nas je že lani, vedela je, kje so šibke točke, vedela je, da smo imeli veliko poškodb. Delamo na preventivi, velik poudarek daje homogenosti, lojalnosti do kluba in predvsem sproščenosti, ne glede na napake. Če hočeš ohraniti visok tempo, se napake dogajajo, lahko pa jih popraviš v obrambi. Njeno delo mi je všeč, upam, da se bodo rezultati sčasoma pokazali na igrišču.

Tanja verjame v trdo delo. © Saša Despot

V zadnjih letih se je delovanje Krima spremenilo. V preteklosti so v klub prihajale uveljavljene igralke, zadnja leta so okrepitve rokometašice v zgodnjih dvajsetih letih.
To je povezano tudi s proračunom. Pred štirimi, petimi leti smo imeli večjega in smo pripeljali igralke, ki si jih je trener zaželel. Od tedaj se proračun vsako leto niža in dobiti uveljavljene igralke je težko. Zato je klub spremenil strategijo in kupuje mlajše igralke. To je dobra poteza, vendar moramo biti strpni. Čez dve, tri leta bo s takšnim delom Krim znova krenil na stara pota.

Skupaj s Stefanišinovo, Vergeljukovo in Bodnjevo spadate med igralke, ki po letih precej odstopajo od večine drugih. Kako se počutite v tej ekipi?
Letos sem sicer najstarejša, vendar nikoli nisem primerjala starih in mladih. Dokler bom še imela voljo do rokometa in se še čutila sposobno, da lahko pariram tem mladim igralkam, bom še igrala. Nato se bom dostojno poslovila. Dobro vzdušje se je začelo že s prvim dnem priprav. Tudi Marta poudarja, da je homogenost treba graditi tudi zunaj igrišča. Prijateljevati je treba tudi sicer, iti kdaj skupaj na kavo, se družiti brez klanov. Rezultati takega razmišljanja se že vidijo.

Pred sezono ni bilo povsem jasno, ali boste še naprej ostali krimovka. Ste imeli še kakšne druge mikavne ponudbe?
O mojem odhodu je govorilo le vodstvo kluba. Jaz sem imela oziroma imam veljavno pogodbo. Vedno sem bila do Krima korektna in bom pogodbo oddelala tako, kot 'se šika'. Najprej sicer nismo našli skupnega jezika, nato pa smo se dogovorili. Imela sem določene ponudbe, vendar nič zelo konkretnega. Rezervne različice, če se ne bi dogovorila s Krimom, pač. Moja naloga zdaj je, da se popolnoma posvetim temu, kar najraje delam.

Povprečna starost krimovk bo le dobrih 22 let. © Saša Despot

Na Krim ste prišli leta 1995, tu postali vrhunska igralka, osvojili dva naslova evropskih prvakov. Vam je žal, da znanja niste pokazali tudi v tujini?
Ko sem prišla na Krim, je ta našel neko pravilno pot, kako priti do vrha Evrope, in to se je uresničilo. Nisem razmišljala, da bi šla kam drugam, ker je bil klub urejen, imel je visoke ambicije. Zakaj bi odhajala v tujino, če sem v Sloveniji, blizu doma, in je vse tako, kot je treba? Prvih šest, sedem let smo bili blizu vrha. Žal pa mi je, da te miselnosti, ki nam jo je prinesel Vinko Kandija, nismo znali izkoristiti in na vrh Evrope stopiti z njim. Moje mnenje je, da je on najbolj zaslužen za uspehe, ki so sledili. Brez njega ne bi bilo polovice teh uspehov. On nam je vcepil v glavo, da lahko nekoč postanemo evropske prvakinje. Takrat smo ga čudno gledale. Vendar pa, če je on mislil tako, se je zmagovalna miselnost prenesla tudi na nas. Posledica tega je veliko odrekanja, živiš samo za rokomet, njegov fanatizem se je prenesel tudi na nas.

Slovo Nataše in Olene

Po lanski sezoni sta Krim zapustili dve izvrstni rokometašici. Natalija Derepasko je bila krimovka 11 sezon, je najboljša klubska strelka v evropskih tekmovanjih. S Krimom je osvojila oba evropska naslova. Olena Jacenko je bila v Krimu sedem sezon in osvojila en naslov evropskih prvakinj.

Še beseda o reprezentanci, ki ste ji veliko dali in z njo igrali na velikih tekmovanjih. V javnosti se krešejo mnenja o dosežkih ženske izbrane vrste. Menite, da je ta napredovala, kot meni selektor, ali zamudila dve priložnosti za veliki tekmovanji, kot je prepričan del javnosti?
Po mojem mnenju tekma z Belorusijo ni bila odločilna. Ne glede na to, kar se je dogajalo zadnja leta, ko je bil selektor Beguš, bi omenila starejše igralke, ki se niti niso poslovile od reprezentance. Selektor bi moral na lanski kvalifikacijski tekmi z Avstrijo poskusiti še z izkušenejšimi igralkami in prek Avstrije priti na veliko tekmovanje, nato narediti rez ter mlade igralke kaliti tam. Izpustili smo dve veliki tekmovanji. Proti Belorusiji smo naredili vse, kar je bilo tedaj v naši moči. Mlajše so pregorele v preveliki želji.

	Vinko Kandija je najbolj zaslužen, da sem postala to, kar sem. Tanja Oder

Prihodnost slovenskega ženskega rokometa?
Pri igralkah, ki so stare med 17 in 20 let, imamo veliko perspektivo. Vendar obetaven ne moreš biti vso kariero. Trdo je treba delati, se odrekati, pokazati fanatizem, imeti vizijo in cilj. Nato pride napredek. Imeti je treba tudi dobrega trenerja. Jaz sem imela srečo z Vinkom, ki je bil moj drugi oče. Brez njega ne bi bila to, kar sem.

Nikakor vas nočemo razglasiti za rokometno veteranko, ker tega na igrišču ne kažete, vendar bo prišel tudi trenutek, ko športna torba ne bo več vaša vsakodnevna spremljevalka. Kaj boste počeli po koncu kariere?
Trenutno veliko o tem sicer ne razmišljam, vendar mislim, da bom ostala v rokometu. Imam veliko voljo do dela z mladimi, pisarne me ne zanimajo.