Kaj vam je od zadnjih štirih let najbolj ostalo v spominu?
To, da kar 65 odstotkov ljudi meni, da živi slabše. En mandat pod vodenjem Janeza Janše smo preživeli, ne želimo pa si še štirih let. Ta vlada ni naredila nič za izboljšanje sistema javnega zdravstva, nič za izboljšanje pravne varnosti ljudi, nič, da bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Kljub temu, da je imela dobre gospodarske pogoje, se ni lotila najbolj nujnih sprememb, ki jih zahtevajo spremembe demografske strukture, kot je na primer pokojninski sistem.

	Ena od glavnih zamujenih priložnosti te vlade je, da ni po dobri gospodarski logiki nekaj prihranila za slabše čase. Vse smo porabili.

Kje vi vidite ključ, da bi državljani zaživeli bolje?
Državo je potrebno začeti bolje upravljati. Janez Janša rad reče, da je Slovenija na pravi poti. Mi odgovarjamo, da bomo res na pravi poti, ko se bomo vrnili na pravno pot. Enakost pred zakonom je osnova vsake demokracije. Če se tega standarda držiš, lahko strokovno začneš obravnavati vsa ostala področja. V novem mandatu je potrebno zagotoviti večjo učinkovitost zdravstvenega in pokojninskega sistema, država in politika se morata umakniti iz gospodarstva. Vsekakor pa ni potrebno, da bi nam politiki pisali časopise.

Kaj od tega, kar ste našteli, je prioriteta za LDS?
To, da se politika umakne od tam, kjer nima kaj početi. To so nedvomno mediji in gospodarstvo.

Ali pri slednjem govorimo tudi o privatizaciji Telekoma?
Govorimo o privatizaciji na splošno. Potrebujemo strokovno in ne politično študijo, katera so tista podjetja, ki so strateško pomembna ali pa so pomembna za splošno zagotavljanje konkurenčnosti na trgu in jih zato ne smemo v celoti prodati. Na podlagi te študije bi država v strateško pomembnih podjetjih obdržala lastništvo 25 odstotkov plus ena delnica.

O katerih podjetjih konkretno lahko govorimo z vidika LDS?
Kot primer lahko navedem, da ni pametno v celoti prodati državnega deleža v NLB. Glede Telekoma pa v LDS menimo, da je treba najprej ločiti infrastrukturo od storitev. Pri privatizaciji družbe, ki bi bila nosilka storitev, ne vidimo problema, pri družbi, ki bi bila nosilka infrastrukture, pa mora država zadržati določen vpliv na upravljanje. Le tako lahko zagotovimo enake pogoje za vse operaterje.

Katarina Kresal © Saša Despot

Ste se že zahvalili tistemu, ki vas je pripeljal v politiko?
V politiko nisem bila pripeljana, ampak sem vanjo vstopila. In ko gledam nazaj, sem nedvomno zadovoljna, da sem se za to odločila. Tako smo LDS v enem letu uspeli narediti enotno, ponovno povezati članstvo, ki je sedaj polno energije in želje, da uspe in da pokaže, da je LDS prava garancija za to, da bo Slovenija dobila novo in svežo politiko.

Koliko je še podobnosti med LDS danes in LDS iz časa Janeza Drnovška?
Stranka je vedno zagovarjala temeljne vrednote liberalizma. Ideje o svobodni družbi, o svobodi posameznika, o enakih možnostih za razvoj, o svobodni gospodarski pobudi in o čim manjšem poseganju države v gospodarstvo ter v družbene sisteme še vedno peljemo naprej. Nismo neoliberalna stranka. Zavedamo se, da so določena področja, ki jih država ne sme prepustiti trgu, npr. zdravstvo in šolstvo. Seveda pa politika stranke temelji na ljudeh, ti pa so se pri nas precej zamenjali. Imamo kombinacijo tradicije in novih ljudi, ki so se nam pridružili lani ob prenovi stranke. Združili smo izkušnje preteklih let z energijo in idejami novih ljudi in tako lahko ponudimo svežo, neobremenjeno politiko, ki lahko spremeni razvoj Slovenije.

Katarina Kresal

Liberalno demokracijo Slovenije vodi od lani, ko je stranka sklenila svoje najviharnejše obdobje. Od poraza na volitvah 2004 je stranko namreč zapustilo veliko znanih imen. Med prvimi njen dolgoletni predsednik Janez Drnovšek. Ko je vodenje stranke prevzela Kresalova, je prišlo veliko novih imen. “Imamo kombinacijo tradicije in novih ljudi,” pravi Kresalova. Na začetku mandata je stranka imela 21 poslancev, zdaj jih ima 11. Položaj najmočnejše opozicijske stranke je tako prepustila drugim.

Vaš cilj sedaj pa je, da skupaj s strankami leve sredine dobite vsaj 51 odstotkov.
Takšen cilj smo si zadali zato, da skupaj sestavimo vlado, ki bo vodenje države razumela kot učinkovito upravljane z javnim dobrim. Verjamemo, da so ljudje pripravljeni na spremembe in da si želijo alternative. Verjamemo, da nas bodo volili tudi zato, ker je prihodnost ženskega spola.

Če tega cilja ne dosežete, pod kakšnimi pogoji pa bi bili pripravljeni vstopiti v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša?
O tem sploh ne razmišljamo. Prva izbira so kolegi iz opozicije. Ne gre za ideološke prepreke, saj ne vidim problema v sodelovanju s strankami na desni. Vidim pa problem v sodelovanju s strankami, ki so zadnja štiri leta pokazale, kako si predstavljajo vodenje države. Način vodenja, kot smo ga bili deležni s strani Janeza Janše, je nasproten vsemu, kar mi zagovarjamo. Zato se v vladi z njim ne vidimo.

Bi prevzeli katero od ministrstev, če bi sodelovali v vladi?
Če se bomo, se bomo o tem pogovarjali na podlagi volilnih rezultatov. V tem trenutku je glavna naloga, da se volivkam in volivcem dobro predstavimo in tako pokažemo, da smo strokovna ekipa in da imamo dobre kandidate na listi. Razprava o tem kaj, kdo, kje pa bo tekla po volitvah. V LDS imamo strokovnjake, ki bi kompetentno lahko vodili marsikatero področje v vladi.

Tudi zato sprašujem. Na listi imate namreč strokovnjake, ki bi jim zlahka pripisal ambicije po zasedbi kakšnega ministrskega položaja.
Ponosni smo na to, da imamo močno in strokovno ekipo. Ljudi smo na listo dajali izključno glede na to, da so v življenju nekaj naredili, da imajo veliko izkušenj, da so priznani strokovnjaki in da imajo ugled v krajih, kjer kandidirajo. Iz take odlične ekipe potem zlahka izbereš strokovnjake, ki bi vodili ministrstva. Ni pa se nam potrebno vnaprej odločati.

Dogovora s katerim od teh pa nimate nobenega?
Da bi si vnaprej razdelili mesta? Lepo vas prosim, saj smo resna stranka! Dogovorili smo se samo, da bomo sodelovali, če dosežemo ustrezen rezultat na volitvah. Da se vidimo kot prva izbira in da želimo biti alternativa za vodenje vlade, ampak to ne pomeni, da sedimo za mizo in si delimo mesta.

	Več pravnikov ne škodi, a ne bodo rešili sveta.

Ali je nujno potrebno, da je predsednik koalicijske stranke član vlade?
Če so predsedniki posameznih strank pripravljeni prevzeti vodenje področja, prav, ampak tudi za njih mora veljati isto kot za vse ostale.

Če LDS zmaga na volitvah, bi vi bila prva predsednica slovenske vlade?
Če bomo dosegli tako dober rezultat, smo pripravljeni prevzeti tudi odgovornosti, ki pridejo s tem.

Zakaj se dosedaj ni niti govorilo o kakšni predsednici vlade?
V slovenskih strankah je kar nekaj sposobnih žensk, ki so se izkazale s svojim delom na različnih področjih in ravneh, a dokler ne zavzamejo vodilnih položajev, se tudi o možnih kandidatkah za predsednico vlade ne govori. Sama sem prva predsednica parlamentarne stranke v Sloveniji in že ta podatek veliko pove o “naravi” slovenske politike, saj se zdi, da je to močna moška utrdba, ki je ne izpustijo iz rok.

Po drugi strani pa je tudi razumljivo, da politika ni prav vabljivo področje za ženske vsaj glede ne to, kaj ženske, ki delujejo v politiki doživljajo s strani svojih moških kolegov – spomnimo se samo žaljivih nastopov nekaterih poslancev in ministrov v parlamentu, polnih sovražnega govora in nestrpnosti. Zato moramo tisti, ki smo v politiki s svojim obnašanjem sporočati, da so ženske v politiki zaželene tudi na najvišjih položajih. Glede na to, da raziskave kažejo, da ženske v družini opravijo en dan dela več kot moški, je prav, da imajo tudi v politiki, ki ureja naša življenja, močno besedo.

Je ravno v podatkih teh raziskav vzrok?
Cel sistem v državi bi moral biti narejen tako, da bi odpravljal glavno dilemo vseh žensk – kako usklajevati družinske obveznosti in kariere. Gospodarsko in politično okolje morata biti usmerjena tako, da bodo ženske lahko imele oboje. Treba je vedeti, da je politika stvar nas vseh – moških in žensk, saj se dotika pomembnih vprašanj našega vsakdana, zato moramo o tem odločati skupaj; tako kot moramo skupaj poskrbeti za naše vsakdanje potrebe, za potrebe naših bližnjih. Čeprav je vsakdanja praksa še daleč od zaželenega stanja, se v mlajših generacijah stvari vendarle spreminjajo na bolje, v smer večje enakopravnosti.

Imate vi konflikt med družino in politiko?
Sama ne občutim tega konflikta. Menim, da se je potrebno predvsem dobro organizirati. A zavedam se, da imajo ženske različne probleme, ki jih same težko rešujejo, zato je zelo pomembno, da se ne izolirajo, temveč povežejo v različne podporne mreže – družinske, prijateljske, profesionalne, saj je tako reševati različne konfliktne situacije veliko lažje.

Poleg Bojana Šrota, Karla Erjavca ste vi že tretji predsednik stranke, ki je pravnik. Zakaj ta trend pravnikov v politiko?
Dobro bi bilo, če bi bilo več pravnikov v politiki. Edino področje, kjer smo res vsi enaki, je pred zakonom. Brez tega zavedanja, da je pravna država temelj demokratične družbe, politika ne bo napredovala. Morda imamo pravniki prednost, da smo šli skozi to šolo in vemo, kako pomembno je, da ne spodkopavamo temeljev pravne države. Mislim na delitev na tri veje oblasti, njihovo neodvisnost in medsebojno spoštovanje. V tem mandatu smo prepogosto videli, da se je to zanikalo in odrivalo na stran. Poglejte samo govor predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija ob rojstnem dnevu države.
Je torej rešitev za pravno državo: več pravnikov v politiko?
Škodi že ne, ampak pravniki ne bodo rešili sveta. Moramo pa vsi neprestano opozarjati na te težave. Ministri morajo izpolnjevati pravnomočne sodne odločbe, morajo upoštevati odločitve računskih sodišč, kot v primeru Janeza Podobnika. Zavedati se morajo, da ne smejo posegati v drugo vejo oblasti. Spomnite se ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ki je žaljivo komentiral delo preiskovalnega sodnika Andreja Barage v primeru Penko. Vse se začne pri človeku samemu in tudi politika mora prevzeti evropske standarde obnašanja. Mi smo tu še precej zadaj.

Kje vidite vi rešitev? Kako dopovedati politiki, da je to potrebno spoštovati?
Samo en način je: da jih zamenjaš. To pa lahko naredijo volivke in volivci.

Sodniška stavka še traja. Ker so sodniki predsedniki volilnih komisij, se je pojavila celo ideja, da sodniki ne bi sodelovali na dan volitev. Je takšna grožnja smiselna ali zastrašujoča?
Alarmantno je že samo dejstvo, da smo država, v kateri sodniki stavkajo. V resnih državah, kot so skandinavske, po katerih se tako radi zgledujemo, sodniki ne stavkajo. To pomeni, da je pri nas v osnovi nekaj zelo narobe. Glede nesodelovanja v komisijah pa smo v LDS mnenja, da je to meja, ki je ne bi smeli prestopiti. Ne bi smeli dopustiti, da stavka začne najedati temelje demokracije.

Kako pa lahko po volitvah prebredemo to krizo?
Nova vlada bo morala sodnike spraviti nazaj za sodniški pult. S tožbami proti državi so se sedaj premaknili na tožilsko stran. Ustavno sodišče je že izdalo odločbo in določilo okvir, kako določiti sodniške plače. Naslednji korak, ki ga mora narediti politika, je, da se dogovori, kje v okviru te ustavne odločbe bodo plače sodnikov. Ministri, poslanci in sodniki so predstavniki vsak svoje veje oblasti. V takšnem razmerju morajo biti tudi plače.. Ne trdim, da bi morali vsi sodniki imeti enake plače kot ministri, ampak vrhovni sodniki pa zagotovo. Prva stvar za politiko pa je, da se začne pogovarjati s sodniki. Tega sedaj ni bilo.

Strokovnjaki v naslednjem mandatu napovedujejo gospodarsko recesijo. Kako se bo morala nova vlada s tem spopasti?
Ta vlada je imela izjemne gospodarske pogoje, ki so posledica dogodkov v svetu in ne njenega dela. Ena glavnih zamujenih priložnosti je, da ni, po dobri gospodinjski logiki, nekaj prihranila za slabše