Volvo 760 je bil avtomobil, ki je odločal o prihodnosti znamke. Ko danes pomislimo na Volvo in vemo, da se Skandinavci uspešno spopadajo celo z močno nemško konkurenco, morda uvod v članek niti ne deluje tako dramatično.

Svet in avtomobilska industrija sta konec 70. in na začetku 80. let ob naftni krizi doživljala velike pretrese. Volvov predhodni model 240 se ni izkazal najbolje. Stroški proizvodnje novih avtomobilov so prekašali možnosti izvoza. Poleg tega so morali pri Volvu narediti avtomobil, ki bi se uvrščal nad kompaktni razred. Šlo je torej za povsem novo limuzino, namenjeno predvsem ameriškemu tržišču. Ekipa , ki jo je vodil razvojni inženir Hakan Frisinger, ni smela narediti napake. Težava pa je bila, da v podjetju niso vedeli, kakšen avtomobil si kupci v resnici želijo. Znano je bilo le, da mora biti energetsko učinkovit, prijazen do okolja, varen in najpomembneje od vsega – zanesljiv. Švedi so se pri iskanju rešitev prvič odločili izvesti globalno analizo tržišča, a so se po nekaj mesecih raziskav znova znašli na začetku.

Leta 1985 je prišel še model 740, in sicer skupaj s prostorno karavansko različico. © Volvo

Testirali so taksisti
Do leta 1978 so naredili vrsto hladnih in toplih testiranj. Nekaj prototipov je skupaj naredilo več kot tri milijone kilometrov, zanesljivost avtomobila pa so dodatno potrdili testni modeli. To so bili taksiji (model 244), ki so vozili po Gothenburgu in v sebi skrivali komponente novega modela 760.

Odločili so se, da bo imel avtomobil pogon na zadnji kolesi, za razliko od modelov 240 in 260 bo imel zadaj širša kolesa kot spredaj, na račun večje prostornosti pa za deset centimetrov daljšo medosno razdaljo ob hkratni manjši masi za sto kilogramov. Za pogonske agregate so izbrali 2,8-litrski bencinski V6 (114 kW/156 KM), s turbino podprti visokozmogljivi štirivaljni 2,3-litrski bencinar (129 kW/173 KM) in šestvaljni turbodizel (85 kW/115 KM).

Glavni oblikovalec Jan Wilsgaard se je v poplavi vseh mogočih oblikovalskih kombinacij odločil za kompaktno različico in ostre linije, kar je bilo v mednarodni javnosti sprva deležno številnih kritik in je še utrdilo mnenje, da Volvo proizvaja "opeke". Ko pa so neodvisni strokovnjaki opravili prve teste, so spremenili mnenje in hvalili kakovost in zmogljivosti avtomobila. Volvo se je prelevil v izdelovalca "turboopek", ki bi se jih bilo greh braniti. 

Bogata oprema za sprejemljivo ceno
760 bi moral biti predstavljen na avtomobilskem salonu v Frankfurtu leta 1981, a je premiera sledila šele februarja 1982. Predstavljeni model je na novo določil nekatere standarde v razredu. Cena avtomobila je bila na Švedskem tik pod psihološko mejo sto tisoč kron. Za ta denar so kupci dobili izjemno bogato opremljeno limuzino s šestvaljnikom, avtomatskim menjalnikom, stekla, ki so se dvigala in spuščala s pomočjo električnega stikala in servovolan. Volvo se je odločil za nenavadno prodajno strategijo, saj je najprej začel prodajati najprestižnejši in najbolj opremljeni model in nadaljeval s slabšimi modeli ter različnimi oblikovalskimi različicami. Posebej so se v spomin zapisali modeli s hladilnikom polnilnega zraka (intercooler) in turbopolnilnikom, poleg agilnosti pa so mediji hvalili tudi lego, udobje in kakovost.

Model 760 so med drugim uporabljale policije v več državah, z njim pa se je vozil tudi vzhodnonemški diktator Erich Honecker.

Več različic in izboljšav
V modelnem letu 1985 so predstavili še karavansko različico ter model 740 – nekoliko osiromašeno različico šestdesetice. Leta 1988 je sledila konkretna prenova s številnimi izboljšavami tako zunaj kot znotraj, med drugim je dobil novo elektronsko klimatsko napravo in večtočkovno vpetje zadnje preme. Zadnji model 760 so izdelali junija 1990, medtem ko so različico 740 izdelovali še dve leti. Do leta 1990 so proizvedli in prodali 221.309 primerkov modela 760, njegovo poslanstvo pa sta prevzela ne tako uspešni 960 ter današnji S80.