Test: Honda accrod 2,4 executice plus

Strumno udarjanje po strunah

Ljubljana | 9. 10. 2008, 06:48 | Andrej Leban |

Visoka tehnologija, športne zmogljivosti, kakovost, varnost ter številni sofisticirani detajli so odlike, zaradi katerih hondo accord lahko uvrstimo v sam vrh višjega srednjega razreda.

Fotogalerija

Honda accord v sliki

Podatki o vozilu (honda accord 2,4 executive plus)

Motor: 2.354 ccm, štirivaljni
Moč:148 kW/201 KM pri 7.100 vrt. min
Navor: 234 pri 4.300 vrt./min
Zmogljivosti: 227 km/h, 7,8 sek od 0 do 100 km/h
Poraba na testu: 9,5 litrov na 100 km (mešani cikel)
Prtljažnik: 460 litrov
Varnost: test EuroNCAP še ni bil opravljen
Cena: 35.225 evrov

Nepoznavalci na daleč le težko ločijo med prejšnjo in sedanjo generacijo. Vseeno pa je bila evolucija dobršna tako v rasti kot zrelosti. © Andrej Leban

PLUSI, MINUSI

Plusi: oblika, športno udobje, zmogljivosti, vgrajena varnost.

Minusi: hrup v višjih vrtljajih, podiranje zadnje klopi, obilica tipk

Tam sicer predvsem po zaslugi nemškega klana vlada oster boj, v katerem odločajo malenkosti, zdaj bolj zdaj manj pisane na kožo kupcem, accord pa zna ustreči veliki večini. Preizkusili smo za zdaj najbolj založeno bencinsko izvedenko s paketom opreme executive plus.

Na zunaj spremembe nove generacije pri 4,73 metra dolgem in 1,84 metra širokem vozilu delujejo evolucijsko, a hkrati še bolj dinamično. V ospredju so ostre linije, najsi avtomobil opazujemo spredaj, od strani ali zadaj, svetila in kljuke so zlite s pločevino, celotna silhueta deluje nizko (1,44 metra), športno.

Ob vstopanju najprej pade v oči in uho lahkotno zapiranje vrat. Notranjost je precej bolj spremenjena. Viden je precejšen korak naprej v kakovosti in ergonomiji, avtomobil ima v primerjavi s starim accordom veliko več "duše".

Notranjost je udobna s poudarkom na športnosti. Tehnološki navdušenci se bodo z obilico tipk zabavali, preostali nekoliko manj. © Andrej Leban

Razvajanje voznika
Umestitev za volan je lahko najti, usnjeni sedeži so športno udobni in prilagodljivi v vse smeri, prostora je dovolj. Zadaj se občutek udobja nadaljuje, le za visokorasle potnike bo prostora prej začelo zmanjkovati.

Volan je pohvalno manjši od starega "vretena", na njem je obilica tipk, zato je desna roka kmalu le še redko segala po tipkah na osrednji konzoli. Ta je po Hondino razgibana, dvobarvna in iz kakovostnih materialov, moti pa preobilica tipk, ki zahtevajo nekaj privajanja. Klimatska naprava in avdio sistem sta zmogljiva, nad osrednjo konzolo je zaslon informacijsko-navigacijskega sistema in kamere za vzvratno vožnjo. Merilniki so všečni in lahko berljivi, na zaslonu v njihovi sredini se kažejo vitalne informacije, tukaj sta tudi puščici, ki svetujeta, kdaj velja prestaviti v višjo ali nižjo prestavo.

Za prtljago slabše poskrbljeno
Prtljažnik je s 460 litri bolj povprečno razkošen, zmoti neobdelanost vrat. Razočara tudi zlaganje zadnjih sedežev, ki je daleč od uporabnosti v jazzu ali civicu. Vsakič je namreč treba najprej sprostiti vzvoda z zadnje strani, šele nato spredaj. Tudi podrta sedeža puščata visok rob.

Cesta je njen dom
Voznik se z accordom seveda najbolje počuti v gibanju, kjer avtomobil deluje lahhkotno in ustrežljjivo. Podvozje z dvojnimi prečnimi vodili spredaj, z večtočkovnim vpetjem zadaj in s spremenljivo delujočimi blažilniki dovoljuje veliko športnih, še vedno pa tudi udobnih kilometrov. Volanski mehanizem je zelo neposreden, podatki s cestišča pravšnji, lega zahvaljujoč nižjemu težišču in širšemu koloteku nevtralna tudi v neživljenjskih situacijah, zavore na platiščih doplačljivih dimenzij 225/45 R18 so zanesljive.

Dodelani 2,4-litrski bencinar ima odslej na zalogi prepričljivih 148 kW, ki sicer do izraza, tipično za Hondo, pridejo šele pri zelo visokih vrtljajih (7.100). Vseeno pa motor prek 234 Nm navora omogoča tudi umirjeno vožnjo brez pogostega pretikanja športno kratke in hitre prestavne ročice z zelo dobro izračunanimi razmerji. Nad delovanjem štirih valjev bdi obilica elektronike, ki v praksi poskrbi, da se moč na prednji kolesni par pretaka zvezno in s kar najboljšim izkoristkom.

Do prve stotice avtomobil potrebuje 7,8 sekunde, merilnik hitrosti se ustavi pri številki 227. Pri višjih hitrostih neprijetno preseneti glasnost motorja. Poraba se je na testu gibala okoli devetih litrov, ob priganjanju hitro skoči čez dvomestno številko.

Obilica varne tehnologije
Accorda pri organizaciji EuroNCAP sicer še niso razbili, vseeno pa ga glede na vgrajena pomagala lahko nedvomno uvrstimo med najvarnejše sodobne avtomobile. Običajnemu ESC (VSA po Hondino) dela družbo EPS, ki voznika s krmilnimi impulzi opomni, v katero smer naj zavije, ko avtomobil zgublja stik s podlago. Radarski tempomat ima funkcijo CMBS, ki pomaga zavirati avtomobil skoraj do zaustavitve brez posredovanja voznika, tukaj je tudi sistem LKAS, ki prek navora v krmilu in piskanja preprečuje nenapovedano menjavanje voznega pasu. Serijski je še sistem TSA za vleko prikolice. Vendar je obilica tehnologije lahko tudi dvorezen meč, saj je predvsem na začetku potrebnega kar nekaj privajanja in raziskovanja. Pri tem je v pomoč priročnik na kar 628 straneh.

Tudi po ceni visoko
Accord ima veliko adutov, ki pa jih želi tudi dobro unovčiti. Cena testnega vozila se je povzpela na 35.225 evrov, še en dokaz več, da premium razred ne more biti le domena Nemcev. Po videnem in okušanem upravičeno.