Discipline na antičnih OI

Teki, peteroboj, konjeniške in vozniške dirke ter izbor najboljšega trobentača in najboljšega glasnika

"Veselo razglašam otvoritev prvih mednarodnih olimpijskih iger v Atenah." S temi besedami je 6. aprila 1896 grški kralj Jurij I. nagovoril zbrane množice na gori Olimp. Tako so se tudi uradno začele prve poletne OI moderne dobe. Kaj pa je bilo prej? Šport se še zdaleč ni začel konec 19. stoletja, ampak mnogo, mnogo prej.

Preberite še ...

Časovni stroj: Monika Seleš Časovni stroj: Ferenc Puskas Časovni stroj: Ben Johnson Časovni stroj: Wilt Chamberlain

Zmagovalce častili kot bogove
Nastanek olimpijskih iger je bolj ali manj zavit v skrivnost. Po podatkih Mednarodnega olimpijskega komiteja so Grki prve igre izpeljali leta 776 pred našim štetjem, čeprav naj bi se podobne prireditve izvajale že prej, vendar pa podatki o zmagovalcih in dogodkih pred tem letom ne obstajajo. O tem, kako in zakaj naj bi nastale ter kako naj bi se razvijale, obstajajo številne legende. Vse pa imajo eno skupno točko, in sicer trdijo, da so se igre organizirale v čast enemu od grških Bogov – vse od Zevsa in Likurga do Herakleja. Za Grke so bile OI še ena od priložnosti za druženje in vadbo, še zdaleč pa to ni bila zabava.

Prižiganje ognja v Grčiji © Reuters

Igre so svoj največji uspeh dosegle v šestem in petem stoletju pred našim štetjem, ko so se na njih lahko pomerili vsi svobodni Grki. Takrat so nastale panhelenske oziroma vsegrške igre, ki so jih vsi zelo spoštovali, kar dokazuje tudi dejstvo, da so se morale, v času ko so igre potekale, prekiniti popolnoma vse vojne in tako je vsaj za nekaj časa zavladal mir. Število športnih panog se je vseskozi povečevalo – na višku jih je bilo okrog 20. Slavja zmagovalcev, ki so bili deležni različnih ugodnosti, ljudje pa so jih častili kot bogove, so se raztegnila na več dni. Zmaga določenega športnika je pomenila slavo in čast za celo mestno državico, iz katere je prihajal, medtem ko je poraženec za svojo državo pomenil sramoto.

Grki so že takrat uveljavili tudi pravilo, ki velja še danes, in sicer da se igre prirejajo vsake štiri leta. Zanje je bil to eden od načinov štetja časa, glavni razlog za prireditve pa je bilo brez dvoma izkazovanje spoštovanja bogovom, še posebej glavnemu med njimi Zevsu.

Olimpija

Antične OI so se začele kot verska srečanja v pokrajini Olimpija na gori Olimp. Igre so bile namenjene samo svobodnim moškim.

Citius, altius, fortius
Tisti, ki se vsaj malo spoznajo na zgodovino, dobro vedo, da je pozneje Rim nadvladal Grčijo, kar je slabo vplivalo tudi na grške igre. Leta 393 jih je rimski cesar Teodozij celo prepovedal. Resda to ne pomeni, da so igre povsem zamrle. Še vedno so jih prirejali, vendar so spet postale bolj krajevne in še zdaleč ne tako obsežne kot pred tem. Do sprememb je prišlo šele konec 19. stoletja, natančneje že prej omenjenega 6. aprila 1896, ko so v Atenah priredili prve olimpijske igre moderne dobe.

Idejo o oživitvi grških prireditev je dal francoski učitelj in zgodovinar Pierre de Coubertin, ki je na različne načine, tudi s še zdaj aktualnim geslom Citius, altius, fortius (hitreje, višje, močneje), vabil mladino iz vsega sveta, naj se ukvarja s športom. Idejo so soglasno podprli tudi na kongresu leta 1894 na Sorboni, kjer so sprejeli sklep o obnovitvi OI. Čeprav je ideja temeljila na igrah iz antične Grčije, je treba poudariti, da so na teh igrah nastopali športniki iz različnih držav, ne samo Grki.

Eden od zaščitnih znakov OI: bela zastava s petimi barvnimi krogi © AFP

Nagrade za zmagovalce na antičnih OI

Zmagovalci so prejeli kip ali vazo in venec iz oljčnih vejic. Bili so oproščeni plačevanja davkov, imeli pa so tudi časten sedež v gledališču.

Ker je bil to eden od glavnih Coubertinovih ciljev, se je uveljavilo še eno, še zdaj aktualno pravilo, in sicer da OI vsake štiri leta organizira druga država oziroma drugo mesto. Prve so bile seveda v Atenah, čeprav je bila resen kandidat tudi madžarska Budimpešta. Grki pa se lahko za organizacijo zahvalijo tudi Georgeu Averoffu, ki je med drugim poskrbel za obnovo slovitega panatenskega stadiona, sicer zgrajenega že leta 330 pred našim štetjem.

Zmagovalcu zastonj brivec
Na prvih OI moderne dobe je nastopilo 245 športnikov iz 14 držav, od tega je bilo kar 164 domačinov, večina drugih pa je prihajala iz Nemčije, Francije, ZDA in Velike Britanije. Športniki so se lahko pomerili v devetih različnih športih, in sicer v kolesarstvu, gimnastiki, plavanju, tenisu, dviganju uteži, rokoborbi, atletiki, sabljanju in streljanju, medtem ko veslanja in jadranja zaradi slabega vremena niso priredili. Zanimivo je, da mnogi nastopajoči sploh niso bili športniki, ampak navadni turisti na obisku v Grčiji, ki so se na tekmovanju znašli povsem po naključju.

Bel golob kot znamenje miru je tudi eden od simbolov OI. © Reuters

Zadnja in za domačine daleč najpomembnejša disciplina je bil maraton. 42 kilometrov dolga preizkušnja je potekala po poteh, po katerih je v antiki tekel Fedipij, ko je Atencem sporočil, da so bili Špartanci poraženi na Maratonskem polju. Zmagovalec tega teka je postal grški pastir Spyridon Louis, ki je tako v trenutku postal nacionalni heroj. Nagrada? Louis se je lahko do konca življenja brezplačno bril pri profesionalnem brivcu, poleg tega pa je lahko v vseh atenskih restavracijah jedel brezplačno.

Prvi zmagovalec

Prvi olimpijski prvak leta 1896 je bil James Connoly, študent, ki je iz ZDA v Grčijo pripotoval s tovorno ladjo in je zmagal v troskoku.

Čeprav OI leta 1896 niso bile nič posebnega, so jih vsi ocenili kot izjemno uspešne, predvsem zaradi izjemnega vzdušja, ki so ga ustvarili domači gledalci. Že omenjeni kralj Jurij I. je celo predlagal, da bi se OI vedno prirejale samo v Grčiji, vendar se Coubertain in člani odbora niso pustili prepričati in ostalo je pri prej omenjeni odločitvi, da bodo OI vedno v drugem kraju. Tako je leta 1900 čast organizacije zdaj največjega športnega dogodka pripadla Parizu.

Ključna sprememba leta 1992
OI so bile iz leta v leto bolj priljubljene in seveda je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do ločitve. Pod okriljem MOK je zaživel teden zimskih športov, ki ga je organiziral Chamonix. Leto pozneje so člani odbora MOK tekmovanje v Chamonixu tudi uradno razglasili za prve zimske olimpijske igre. Vse od takrat se posebej izvajajo poletne in zimske OI. Do leta 1992 so bile poletne in zimske igre isto leto, pozneje pa jih je MOK zaradi previsokih stroškov ločil. Tako so bile naslednje zimske OI organizirane že dve leti pozneje, torej leta 1994 namesto 1996, ko so bile na sporedu zgolj poletne.

Juan Antonio Samaranch, nekdanji predsednik MOK, je ena od ikon OI. © AFP

Olimpijske igre so znane tudi po različnih simbolih, značilnih zgolj za te prireditve. Najpomembnejši in med ljudmi najbrž tudi najbolj prepoznavni so zagotovo olimpijski krogi različnih barv (modra, rumena, črna, zelena, rdeča) na beli podlagi, olimpijski ogenj in seveda tudi olimpijski slogan Hitreje, višje, močneje, ki je prisoten že od vsega začetka OI. Zastava s krogi različnih barv se je prvič pojavila leta 1920 v Antwerpnu. Takrat je bila prvič izrečena tudi vsem znana olimpijska prisega. Prižiganje ognja, ki pozornost vzbuja že nekaj mesecev pred OI, se je uveljavilo razmeroma zgodaj, in sicer leta 1928 v Amsterdamu. Med zvezde stalnice spada tudi himna, ki jo je že za prve igre napisal Grk Kostis Palamas, uglasbil pa jo je Spyros Samaras. Pozneje so se na različnih igrah pojavljale različne melodije, vse dokler ni MOK leta 1958 Palamasovo in Samarasovo pesem dokončno označil kot uradno himno OI, ki se odigra tako pri dviganju olimpijske zastave na otvoritvi kot pri spuščanju le-te na končni slovesnosti.