Če imate kakršnekoli informacije o zločincih, lahko le-te sporočite tudi na posebno telefonsko številko ameriške agencije za iskanje vojnih zločincev (001-800-877-3927). Zanimalo nas je, koliko ljudi je tej agenciji že sporočilo informacije o Mladiću, vendar dlje od telefonske tajnice nismo prišli. V videoprispevku si oglejte, kaj nam je sporočila telefonska tajnica in kakšna nagrada čaka tiste, ki pomagajo ameriškim oblastem poiskati vojne zločince.

Še dva "kandidata" za Haag
Poleg Radovana Karadžića je med najbolj iskanimi haaškimi vojnimi zločinci zagotovo Ratko Mladić. Slednji se je rodil 12. marca leta 1943 v vasi Božinovići na jugovzhodu Sarajeva. Bil pa je načelnik generalštaba vojske Republike Srbske in poveljnik vojnih sil bosanskih Srbov. Navduševala ga je ideologija Radovana Karadžića, ki jo je skupaj z njim tudi izvrševal. V obdobju poveljevanja med leti 1992 in 1995 je tako na območju Bosne in Hercegovine zagrešil večino svojih vojnih zločinov. Največji se je zgodil pri zavzetju Srebrenice, kjer je bilo ubitih osem tisoč ljudi. Haaško sodišče ga je zato obtožilo genocida in zločinov proti človečnosti.

Hadžić že enkrat ujet. Kdaj bo drugič?

Haaške oblasti nestrpno pričakujejo tudi Hadžića.

Drugi najbolj iskan vojni zločinec iz območja nekdanje Jugoslavije je tudi Goran Hadžić. Ta je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja eden izmed pobudnikov samorazglasitve "Srbske avtonomne oblasti Vzhodna Slavonija, Baranja in Zahodni Srijem", ki je postala del Republike Srbske krajine (RSK). Leta 1992 je bil Hadžić imenovan za premierja omenjene republike. Med operacijo Medački žep je Hadžić Beogradu poslal zahtevo za dodatno vojno pomoč, kar je kasneje pomenilo prihod velikega števila Šešljeve Srbske prostovoljne garde in Arkanovih "Belih orlov" na območje RSK.

Poleg haaškega sodišča so za Hadžićem tiralico razpisali tudi Hrvati, saj ga sodišče iz Vukovarja obtožuje genocida. Haaško sodišče za vojne zločine pa ga obtožuje za vojne zločine med leti 1991 in 1993 na območju Hrvaške. Krivi ga predvsem za pokol 250 Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva. Hadžića so oblasti ujele že na veliko noč leta 1991, ko je sodeloval pri terorističnem napadu na zasedo policijske patrulje na Plitvicah. Takrat je pod streli padel prvi hrvaški policist Josip Jović. Hadžić je bil že tri dni po prijetju zaradi pritiskov Srbov s Hrvaške izpuščen na prostost.

Milošević umrl med sojenjem

Za povezavo na spletno stran, klikni na sliko. © Rewards for Justice

Sicer pa je haaško sodišče že sodilo Slobodanu Miloševiću, Biljani Plavšič in Momčilu Krajišniku. Med njimi je bil najbolj znan Slobodan Milošević, ki se je na oblast povzpel leta 1989, leta 2000 pa so ga Srbi nasilno vrgli z oblasti zaradi nedemokratičnih predsedniških volitev. Milošević je bil leto kasneje že priveden na haaško sodišče, kjer se mu je začelo sojenje za kršenje vojnega prava in Ženevske konvencije v vojni na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Vse do leta 2006 je preživel v zaporu v Scheveningenu, kjer je 11. marca zaradi srčne kapi tudi umrl.

Biljana Plavšić, nekdanja predsednica Republike Srbske, je bila pred haaško sodišče privedena zaradi sodelovanja s Karadžićem in Mladićem pri vojnih zločinih. Obsojena je bila na enajstletno zaporno kazen, ki jo trenutno služi v švedskem gradu Frova.

Momčilo Krajišnik, nekdanji predsednik parlamenta Republike Srbske, je po smrti Slobodana Miloševića drugi najvišji politični predstavnik, ki so mu sodili v Haagu. Ujet je bil 3. aprila leta 2000, obtožen pa je bil za vojne zločine in za uboj nesrbskega prebivalstva v BiH. Sojenje se je končalo leta 2006, ko mu je sodišče naložilo 27-letno zaporno kazen.