Da kdaj pogleda brhko sosedico in da drži žlico s celo dlanjo ter da je hkrati najslabši plesalec na plesišču, je precej hud zalogaj, ki ga mora sprejeti ženska, ki ljubi.
Obstajajo meje, do katerih lahko tolerirate njegovo vedenje. Ne prestopite jih. © Istockphoto
A takšne in podobne šibkosti nekako sprejme. Če ljubi, jasno. Toliko še zmore(mo). Vsakemu človeku
je pač treba pogledati skozi prste (popolnost je tako ali tako dolgočasna). A določene meje
toleriranja obstajajo. Spodnjih, če ste "pametne", ne upogibajte.
Prevara
Ženske imamo različne poglede na to, ali prevaro oprostiti ali ne. Celo definicije prevare se
med seboj razlikujejo. Kaj sploh je prevara? Če spi z drugo ali če se z drugo poljublja? Mnogim
ženskam, da se bomo razumeli, se zdi druga različica celo še hujša. Ker poljub jemljejo kot nekaj
bolj osebnega. Ne glede na definicijo, ki jo zagovarjate sami, je prevara eno izmed najhujših
kršenj pravil resne zveze. Zapomnite si: če in ko mu boste prevaro oprostili enkrat, to ni
nikakršno zagotovilo, da ne boste pred enako sodbo postavljeni še drugič. Takrat temeljito
razmislite, ali si zasluži spravo. Oprostili mu tega tako ali tako ne boste nikoli.
Izigrano zaupanje
Z vsakim človekom je treba zaupanje graditi počasi in vztrajno. Razen, če se ne želite opeči
kot rak, jasno. Tudi z zaupanjem partnerju je tako. Če ste mu zaupali zelo pomembno osebno
skrivnost, on pa je to ob prvi priložnosti izblebetal v družbi, je treba resno ukrepati. Mogoče
(kar je pravzaprav njegova edina olajševalna okoliščina) ni razumel, kako velika skrivnost je to za
vas. Zato ga naslednjič opozorite, da je to, kar ste mu povedali, rezervirano le za njegova ušesa.
Če vas po tem izda še enkrat, se resno vprašajte, s kom imate opravka.
Manipuliranje
Manipuliranje je težava, ki se pojavi skorajda v vsaki zvezi. Velikokrat se zgodi, da je
manipulator moški – ženska se spreminja zgolj zato, da bi bila všeč njemu. Zato nikar ne mašite
ušes pred svojimi prijateljicami, ki vam poskušajo dopovedati, da ste se, odkar ste spoznali NJEGA,
spremenili v neprepoznavno osebo. Njihov namig vzemite kot dobronameren in namesto obrambe oziroma
napada razmislite o tem, ali imajo prav in v kolikšni meri ste se spremenili zaradi sebe, v
kolikšni pa zaradi plesanja po partnerjevem ritmu.
Laganje
Laganja ne odpuščajte nikomur. Sploh pa ne partnerju. To je eno izmed najbolj podlih
človeških dejanj. Tega ne potrebujete.
Nespoštovanje vaših prijateljev in družine
Morda vaša družina res ni popolna, a to dejstvo vašemu partnerju nikakor ne dopušča, da se do
nje vede nespoštljivo. Enako velja za vaše prijatelje. Če ne sprejema njih, ne spoštuje vas.
Zlorabljanje
Če vas vaš "ljubček" zlorablja čustveno, verbalno ali fizično, je čas za prekinitev
pekla. Pika.
jst mam fanta tut ful rada ampak prevare pa NKOL NE ODPUSTIM!!! midva se za enkrt dobr razumeva in upam da tko ostane. glede manipuliranja sm totalno proti, pri spreminjanju je pa druga zgodba...če se fant/punca spremeni na pozitiven način-odpravi svoje napake, ga totalno podpiram, če pa je to da bi bla fantu/punci ušeč pa ne. usak je posebn tak kot je.če si oseba želeli biti s tabo in te ma resnično rada te bo sprejela takšnega kot si... no to je moje mnenje.
FEMINISTIČNI POGLED: Pa poglejmo tudi drugo plat zgodbe: Avtor (glede na vsebino verjetno avtorica članka), je pozabil na koncu pripisati, da sta vlogi med spoloma, kot ju opisuje v posameznih temah članka, velikokrat oz. vse večkrat tudi zamenjani... Ravno tako bi se včasih tudi tista "prizadeta" polovica morala vprašati, ali je s čim sama vzpodbudila neodgovorno in zanjo moteče obnašanje partnerja, kajti vse preveliko krat se dogaja, da tisto kar je "dovoljeno" enemu izmed partnerjev v zvezi, drugemu ni in nekega dne tudi druga stran eksplodira… Glede takšnega ali drugačnega zlorabljanja naj povem, da je na žalost moja služba vse preveč krat povezana z vse bolj perečim problemom sodobne družbe, to je nasiljem v družini, katero se dejansko pojavlja v veliko večjem obsegu, kot je znano, saj družina, v kateri se to dogaja v (pre)veliki večini skuša ohraniti svoje »skrivnosti« med štirimi oz. domačimi zidovi… V veliko primerih t.i. zlorabe se dogaja, da eden izmed partnerjev s psihičnim ali čustvenim nasiljem »sprovocira« obnašanje drugega, česar rezultati so telesne poškodbe enega izmed partnerjev (brez zdravniške pomoči seveda, kajti »to se v naši družini ne dogaja«, psihologi pa so za tiste »ta zmešane«…) in nočitev drugega (lahko rečemo kar moškega) v hotelu s petimi zvezdicami na območni policijski postaji, pomoč in vključitev Centra za socialno delo (ki v praksi obstaja samo na papirju in ni niti formalna oziroma je ni!!!), varne hiše, preganjanje po sodiščih, itn… E, tukaj večinoma nastrada moški, čeprav dostikrat ni samo on kriv za stanje, ki je nastalo. Ampak v sodobni družbi se krivda dokazuje na sodiščih s pravnomočno sodbo. Da do tega pride, morajo organi pregona najprej zaznati elemente oz. znake kaznivega dejanja in vložiti kazensko ovadbo, (da ne bo dileme; organi pregona oz. policija je dolžna v vsakem primeru zadevo zaključiti z ukrepom,kot so plačilni nalog oz. globa, obdolžilni predlog, poročilo Centru za socialno delo, kazenska ovadba in v končni fazi tudi prepoved približevanja,… saj imajo v primeru hujših posledic, kot je umor partnerja, s tem »dokaz«, da so nekaj naredili ter si s tem zaščitijo riti in tu se nažalost zadeva zanje ponavadi konča. Resnici na ljubo pa zakonodajalec ni predvidel drugih pooblastil in ukrepov, ki bi jih policija v podobnih primerih izvrševala, razen tistih že prej površno naštetih, tako da so njene roke (policije) praktično zvezane)… In zoper koga bodo podali kazensko ovadbo?... Odgovor: zoper moškega, ker samo zoper njega imajo materialne dokaze (izjavo oškodovanke, poškodbe, ukrepanje pristojnih služb,…), psihično in čustveno nasilje, ki ga izvaja ženska ni kaznivo po nobenem zakonu in je težko dokazljivo že kot olajševalna okoliščina moškemu na sodišču, kjer ženska začne igrati žrtvo in izsiljevati s skrbništvom nad otroki ter moškega in njegovo nasilje prikazuje kot poglavitni vzrok za nastalo situacijo (pa čeprav že pol leta preden se je vse skupaj začelo poriva z drugim). In ženske to prekleto dobro vedo!!! Na roko jim je pri tem šla tudi narava z razlikami v telesnih predispozicijah (fizična moč), tako da so večinoma one tiste, ki končajo na urgenci in spet je moški kriv… dokler ga partnerka ne umori, pa še takrat je do tega prišlo zato, ker jo je mučil in zlorabljal, ona pa se je »samo« branila… Priznam, da niso vsi primeri, kot je zgoraj opisano, res pa je kar že star in resničen pregovor pravi: »NOBENA KRAVA SE NE BODE SAMA!!!« …in ne jemljite tega komentarja kot antifeminističnega oziroma zagovarjanje moškega šovinizma , čeprav se je porodil na podlagi feminističnega članka avtorice, iz katerega vsebine gre sklepati, da je po vsej verjetnosti nastal na podlagi nedefiniranega sovraštva do nasprotnega spola zaradi , ljubezenskega razočaranja, osamljenosti ali napetosti v partnerski zvezi avtorice. Drage ženske, preden vedno znova načenjate teme o svoji zapostavljenosti in neenakopravnosti se najprej spomnite, da enakopravnost pomeni tudi enake dolžnosti ne samo pravice! Vendar to je že druga tema… Zanimanje za članek in branje njegove »realne« vsebine potrjuje tudi število komentarjev, čeprav bralec dobi občutek, da je bil namen avtorice ravno provociranje moških bralcev častnika. No uspelo ji ni ne eno ne drugo… P.S.: V kolikor se naslednjič že lotiš napisati članek o podobnih temah ga drugič napiši manj »pravljično« in enostransko ter opiši stanje realno oziroma gledano iz več zornih kotov, ne samo iz tistega, ki ti paše.
Dragi dečko, očitno ti osnove psihologije niso jasne: VSAK JE ZA SVOJE VEDENJE ODGOVOREN SAM!!! Pa ni važno, kaj tisti na drugi strani govori, počne, izsiljuje, žali, manipulira. Zgovarjati se na to, da te je partner dobesedno porinil v neprimerno vedenje, je otročje izmikanje lastni odgovornosti. Zato se mora vsaka ženska ali moški sam pri sebi vprašati, kakšno vedenje partnerja je zanj sprejemljivo in kakšno ne. In temu primerno SAM ukrepati, ne pa siliti partnerja k spremembi. Če bi malo globlje pogledal v svojo dušo, bi ugotovil: ne moremo spreminjati drugih, lahko pa spremenimo sebe!!!
Js ti pa dam deloma prav... Poznam ženske, k so čist opalene in sam težijo svojim tipom.. pa skoz jemljejo denar in živijo na njegov račun s pretvezo, da one pa morajo nardit faks do konca... Da ga pa po strani še malo z drugim biksajo, pa tak ni novost... Take ženske majo tipa predvsem za izkoriščanje, and that's it! Problem tukaj je ta, da pač ne tip ne ženska ne smeta z roko en nad drugega. Enostavno NE! Če te ima, da bi udaril žensko, se obrni in pojdi stran od nje, makar tudi iz stanovanja.. (verjemi, ko se bo ohladila, bo vse drugače) Če te ma, da bi udarila tipa, se zadrži in začni šteti do 10.. jezo lahko izraziš tudi drugače! Sploh pa... vsak mora v glavi imet tistih "10 sekund", k ko si najbolj jezen začneš štet 1, 2, 3, 4,... do 10... in pol te načeloma jeza mine.. Vse je poanta samodiscipline. Kar se tiče članka, se mi zdi, da je že enkrat bil objavljen.. ali pa je zdaj pač prirejen... ma kakorkoli.. ob vseh teh "kaj vse mu ne smete oprostiti", bi lahko zapisali tudi "pa včasih tudi ve preslišite kakšno in namesto izpada dvakrat premislite"... Sem punca, hitre jeze in trmasta, imam pa čudovitega fanta, ki dobro pozna potrpežljivost (še posebej z mano)... Zaradi tega ga zelo cenim in spoštujem... po drugi strani pa tudi sama kdaj uvidim potem, da znam tudi jaz pretiravat.. še posebej v tistih dneh... :) Mejte se radi!
c o m m e n t s
Page 1 2