Pri ugotavljanju prekoračitev hitrosti z ročnimi laserskimi merilniki naj bi bilo sporno predvsem dejstvo, da se na zaslonu izpišeta zgolj izmerjena hitrost in oddaljenost od kraja meritve, medtem ko materialnega dokaza o prekršku, na primer fotografije, v teh primerih ni. © BOBO

Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov v sistemu ugotavljanja odgovornosti voznika za prehitro vožnjo obstajajo napake, ker ročni laserski merilniki ne ponujajo materialnih dokazov o storjenem prekršku. Kot je na svojem blogu zapisal pravnik Boris Fanin, namreč način ugotavljanja prekrška in celoten postopek dajeta policiji veliko preveč diskrecijske pravice, napake v sistemu pa se po njegovem mnenju izkažejo, ko morebitno pritožbo voznika zoper ugotovljeno kršitev obravnava pristojno sodišče.

Postopek ...
Policist ustavi prehitrega voznika in mu pokaže laserski merilnik, na katerem je zapisana izmerjena hitrost. Brez kakršnekoli fotografije se domnevni prekrškar lahko zanese zgolj na trditev policista, da je ta dejansko izmeril hitrost njegovega vozila. Vseeno obstaja veliko primerov, v katerih zadeva ni tako nedvoumna. Kot primer navedimo večpasovnice. Tu se kaj lahko zgodi, da vas prav v trenutku, ko policist pritisne na sprožilnik merilnika, prehiteva drugo vozilo. V takšnem primeru lahko voznik upravičeno podvomi, ali je radar dejansko izmeril hitrost njegovega vozila. "Na zaslonu merilnika se namreč izpiše zgolj izmerjena hitrost, dokaza o tem, kateremu vozilu jo je policist izmeril, pa ni," opozarja Fanin.

Možnost pritožbe
Če se voznik ne strinja z ugotovitvijo policistov, se lahko pozneje, ko na dom prejme odločbo o prekršku, zoper njo pritoži. Pritožba bo nato s policijske postaje, če ji organi pregona ne bodo ugodili, poslana na pristojno sodišče. Po Faninovem mnenju se prav tu začne najspornejši del postopka.

Pomanjkanje materialnega dokaza
"Sodišče prejme dve trditvi, trditev policije in trditev pritožnika, ki sta si diametralno nasprotni, materialnega dokaza pa ni. Če pritožnik kot pritožbeni razlog navede zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bi morala biti trditev policije nujno podkrepljena tudi z materialnim dokazom," je prepričan Fanin, ki navaja nekaj podobnih prekrškov, kjer dokazi obstajajo. Tako je na primer preizkus alkoholiziranosti ugotovljen zapisniško na mestu samem, če se prekrškar s tem ne strinja, pa lahko zahteva strokovni pregled z odvzemom krvi, ki je še trdnejši dokaz.