Napredna tehnologija, ki se uporablja pri presaditvi človeškega tkiva, bo tako omogočila presaditve brez zdravil, ki preprečujejo zavrnitev organa. Pet mesecev po presaditvi organa se pacientka, 30-letna Claudia Castillo, počuti odlično. Znanstveniki iz Bristola so pomagali pri vzgoji celic za presaditev, ki jih je gospa Castillo potrebovala za rešitev pjuč, potem ko ji je tuberkuloza poškodovala dihalne poti.

Prvi umetno vzgojeni sapnik je uspešno prestal preizkušnjo. © AFP

Revolucionarno vzgojeni organ
Za izdelavo dihalne poti so zdravniki uporabili sapnik darovalca, ki je pred kratkim umrl. Nato so uporabili močne kemikalije in encime, da so izprali vse darovalčeve celice in pustili le tkivno ogrodje, ki je sestavljeno iz beljakovine kolagen. Tako so dobili strukturo, ki so jo vnovič naselili s celicami gospe Castillo, ki so jih pozneje lahko uporabili v operaciji za obnovitev poškodovanih bronhijev (del sapnika). S tem, ko so znanstveniki uporabili celice bolnika, so na neki način prelisičili telo, saj je le-to darovani organ dojelo kot del lastnega telesa in ga ni zavrnilo.

Napredna znanost
Claudii so odvzeli dve vrsti celic: celice, ki so obkrožale njen sapnik, in odrasle izvorne celice – zelo nezrele celice iz kostnega mozga, ki bi lahko spodbudile rast celic, ki normalno obkrožajo sapnik. Po štirih dneh vzgajanja celic v posebnem bioreaktorju je bil na novo obložen sapnik pripravljen na presaditev v Claudijino telo. Že po nekaj dneh se je pokazalo, da telo ne zavrača vsajenega sapnika in da je prekrvavitev organa brezhibna. V prvem mesecu po presaditvi se je tudi pokazalo, da telo na noben način ne zavrača organa. Danes živi Claudia normalno in aktivno življenje.

Znanstveniki verjamejo, da bi bil lahko že čez dvajset let vsak organ, namenjen presaditvi, narejen na opisani način.