Pred pristojnimi odbori se nadaljujejo zaslišanja ministrskih kandidatov, ki jih v potrditev v državnem zboru predlaga mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor. Predstavili so se kandidatka za ministrico za notranje zadeve Katarina Kresal, kandidati za ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik, za ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in za ministra za pravosodje Aleš Zalar, za ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ter kandidat za prometnega ministra Patrick Vlačič. Vsi so zaslišanje uspešno prestali.

	Treba se je vzdrževati vsakršnih posegov na spornih območjih s Hrvaško. Treba je preprečiti, da bi na takšnih mestih prihajalo do spornih situacij. Katarina Kresal, kandidatka za notranjo ministrico

Kresalova se bo najprej posvetila izbrisanim
Kandidatka za notranjo ministrico Katarina Kresal je napovedala, da bo ob prevzemu ministrstva takoj pristopila k izdajanju odločb izbrisanim, čemur so opozicijski poslanci, med njimi Branko Grims (SDS), nasprotovali. Med cilji je sicer izpostavila boj zoper gospodarsko in finančno kriminaliteto ter vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije. Da bi se lahko bolje spopadli z gospodarskim kriminalom, je Kresalova omenila možnost najemanja zunanjih strokovnjakov, ki so dovolj izobraženi, saj ima po njenem mnenju policija omejene možnosti. Kot je napovedala, se bo zavzemala tudi za boljši sistem prometne varnosti, za vzpostavitev dostopne policije, za ustreznejše vrednotenje policijskega dela, izboljšanje delovnih odnosov ter za spremembe na področju zasebnega varovanja. Obljubila je tudi, da se ne bo vmešavala v operativno delo policije. Pristojni odbor jo je potrdil z 11 glasovi za in štirimi proti.

Lahovnik je prepričal člane odbora za gospodarstvo. © BOBO

Lahovnik za manjšanje stroškov dela
Kandidat za ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik je kot ključni problem slovenskega gospodarstva izpostavil obremenitev stroškov dela s prispevki, zato predlaga znižanje prispevkov za socialno varnost. " Samo z znižanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili," je prepričan.

Pahor naj umakne Zalarja

V SDS Boruta Pahorja pozivajo, naj umakne Zalarja kot kandidata ministra za pravosodje. Aleš Zalar je v sporočilu predsednici sodniškega društva Janji Roblek januarja pozval k bojkotu reševanja civilnopravnih sporov, v katerih je edina tožeča stranka država, pišejo na spletni strani SDS. "Zalar ne more zagovarjati interesa države," menijo v stranki.

Znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk bi po njegovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. " Če je proračun res izravnan, potem ne vidim težav, da tega ne bi naredili," je dejal. Kot ključno usmeritev gospodarske politike v prihodnjem obdobju je Lahovnik izpostavil spodbujanje odprtega trga in konkurence. Odbor za gospodarstvo ga je potrdil z desetimi glasovi za in štirimi proti.

Zalar bo ustavil stavko
Kandidat za pravosodnega ministra Aleš Zalar je prepričan, da bi moral sodni sistem služiti ljudem in da je urejen sistem nepogrešljiv pogoj za konkurenčnost. Optimistično je napovedal, da bo v najkrajšem času in v dogovoru z akterji prekinil sodniško stavko. " Predpogoj za učinkovito delovanje sodstva je motiviranje zaposlenih," je dejal. Zalar se je v predstavitvi zavzel za spremembo kazenskega postopka, krepitev vloge sodnega sveta v postopku imenovanja predsednikov sodišč, uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za tožilce in sodnike ter uvedbo planiranja financiranja sodišč preko rezultatov.

Po Zalarjevih besedah so se v zvezi z novim kazenskim zakonikom pojavile "nekatere razpoke". Kot je pojasnil, je treba oceniti, ali so dovolj velike, da terjajo interventno korekcijo, ali počakati, da sodna praksa odkrije še druge napake v zakoniku. Napovedal je, da bo imenoval posebno skupino strokovnjakov, tako imenovani svetovalni odbor za področje kaznovalnega prava, ki bo preučila zakonik. Zagovarja tudi reformo ustavnega sodišča v smeri njegove razbremenitve. Pristojni odbor ga je potrdil z 11 glasovi za in šestimi proti.

Gaspari meni, da bi se finančna kriza lahko začela umirjati v sredini prihodnjega leta. © Dejan Mijović

Gaspari o razvoju države
Kandidat za ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari si je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacijo evropskih zadev in črpanje sredstev EU. Na področju razvoja je cilj Gasparija vzdržna gospodarska rast, ki jo spremljata okolju prijazno ravnanje in ohranitev socialne povezanosti. Podlaga za to bo strategija razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2005.

Med glavne izzive Gaspari prišteva konkurenčni pritisk hitro rastočih gospodarstev, vrzel v produktivnosti dela v primerjavi z ostalimi razvitimi gospodarstvi, pritiske na cene energije, podnebne spremembe in svetovno finančno krizo. Po njegovem je cilj, da Slovenija napreduje in poskuša priti med prvih deset držav na lestvici konkurenčnosti EU, pri čemer lahko pomembno pomaga Slovenska izvozna in razvojna banka (SID). Napoved kandidata za finančnega ministra Franca Križaniča za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov je Gaspari označil za "hvalevredno, a težko izvedljivo“ v roku štirih let, še posebej v času trenutne finančne krize. Gasparijevo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za zadeve EU, pet jih je bilo proti.

	Dars bo moral v letu 2009 najemati kredite, da bo odplačeval kredite. Patrick Vlačič

Vlačič za posodobitev železniške infrastrukture
Kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič je poudaril, da so za slovensko gospodarstvo investicije v infrastrukturo v času krize ključnega pomena in se zavzel, da Slovenija postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo. Izpostavil je zapostavljenost državnih cest, glede avtocest pa je dejal, da vinjet ne namerava ukiniti. Vinjetni sistem cestninjenja po Vlačičevih besedah finančno nikakor ni enak prejšnjemu sistemu, saj se za servisiranje dolgov Darsa letno zbere od 30 do 40 milijonov evrov premalo.

Izpostavil je nujnost posodobitve železniške infrastrukture in napovedal številna vlaganja. Vlačič upa na čimprejšnjo posodobitev zakona o letalstvu, napovedal je ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu, želi si tudi bolj konkurenčni javni prevoz in manj onesnaževanja, ki ga povzroča promet. Njegovo predstavitev je podprlo 11 članov odbora za promet, šest jih je bilo proti.

Pavlinič Krebsova z ambicioznimi cilji
V svoji predstavitvi je kandidatka za ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs predstavila enotni cilj nove vlade: ustvariti takšno institucionalno okolje in okvire na področju javne uprave, ki se bo odražalo v bolj učinkoviti državi, odprti vladi, močni civilni družbi ter samoomejujoči in odzivni politiki. V proces priprave predpisov nameravajo vključiti strokovno in zainteresirano javnost in nevladne organizacije. Pavlinič Krebsova je zaradi politizacije državne uprave v Sloveniji napovedala spremembe zakonodaje o javnih uslužbencih pa tudi spremembo volilne zakonodaje. S spremembo slednje naj bi se volivkam in volivcem omogočil tak volilni sistem, da bodo imeli odločilen vpliv na izbiro poslanca ali poslanke. Predlagane spremembe pa bi bile mogoče le, če bi ukinili volilne okraje, ohranili pa osem volilnih enot. 

Ocene novega plačnega sistema ni želela podati, saj napovedanega vladnega poročila o implementaciji še ni. Po objavi poročila bo pregledala stanje po posameznih sektorjih, nato pa bodo plačni sistem s "polno in dolžno" odgovornostjo pregledali in nadaljevali dialog, tudi s sindikati, ter se pogovorili o nadaljnjih ukrepih. Odbor za notranjo politiko je z 12 glasovi za in petimi proti kot ustrezno označil predstavitev Pavlinič Krebsove.