˝ Pazi, pazi! Mogoče je pijan,˝ sem se drla fantu, ko je pred nama na cesti nevarno vijugal avtomobil. Voznik pred nama kot, da se ni znal odločiti ali bi zavil levo ali desno. Pri tem ni ogrožal le sebe, ampak tudi vse okoli sebe. Nakar je končno zavil vstran in se ustavil. ˝ Ni pijan, tamau mu bruha odzadaj,˝ je izjavil fant.

In v hipu se mi je ubogi malček zamislil, saj sem točno vedela kako se počuti. Namreč, sama spadam med tiste, ki so vse šolske izlete preživeli spredaj pri vozniku avtobusa, medtem, ko so se vsi tisti, ki so bili kul ali količkaj želeli izpasti tako, družili v zadnjem delu avtobusa. Kjer so se dogajale same kul stvari: govorili umazani vici, ki jih učiteljica ni smela slišati; igrale smešne igrice in še marsikaj drugega. Skratka, kdor je sedel odzadaj je bil kul, kdor pa spredaj pa ˝ lizo, piflar, bruhec,...˝ itd.

Ustavite, bruhal bom! © iStockphoto

Vendar, ko kot hipnotiziran zreš predse, šteješ črte na cesti in stebričke ob njej, nimaš časa, da bi se oziral na take komentarje. U bistvu tudi tistih s strani učiteljice ne slišiš, ker čutiš, da se pripravlja. Omotičnost, neprijeten občutek v želodcu, kar naenkrat ti ni do govorjenja in zares zares začneš pogrešati dom. Kjer vse stoji na miru in najvažnejše - kjer ni teh presnetih ovinkov! Ko se pospešeno začne nabirati slina v kotičkih ust je praktično že prepozno. Potrebno se je ustaviti. Takoj!

Zakaj nam je slabo na poti?
Potovalna slabost z vrtoglavico nastane zaradi neujemanja informacij, ki jih možganom pošiljajo čutila, natančneje sporočila, ki jih center za bruhanje dobiva iz oči in organa za ravnotežje v notranjem ušesu. Do tega pride predvsem, ko možgani ne prevzemajo aktivne vloge, torej ko pasivno sedimo na sedežu in le opazujemo vožnjo. Vendar natančen mehanizem nastanka ni znan, saj bi potemtakem vsem bilo slabo. Najpogosteje se namreč potovalna slabost pojavlja pri otrocih (pri dojenčkih in majhnih otrocih do drugega leta starosti je sicer zelo redka), s starostjo pa je vse redkejša.

Kako ukrepati?
Kdorkoli je že imel težave s potovalno slabostjo in iskal rešitve, je verjetno naletel na kup neumnih nasvetov. Naštela bom le nekaj biserov, ki sem jih sama slišala:
- prelepi popek z obližem,
- vzemi v roke krompir in ga drži med vožnjo,
- daj v žep strok česna,
- pred potjo pojej banano ali trdo kuhano jajce.

Bo tole česna dovolj za preprečitev slabosti? © iStockphoto

Seveda jih nisem poskusila, ker so čisti nesmisel. Če pri komerkoli učinkujejo, je to le placebo efekt oz. zaradi tega, ker so možgani prevzeli aktivno vlogo. Možgani namreč razmišljajo: ˝ Držim krompir, držim krompir,...˝ ali pa: ˝ Joj, kako smrdi tale česen; joj, kako smrdi tale česen,...˝ Najenostavnejša rešitev so tablete proti slabosti, ki jih seveda dobite v lekarni. Pri nekaterih je potrebno biti pozoren na stranske učinke; saj na osrednji živčni sestav delujejo zaviralno, kar zmanjša sposobnost za upravljanje z vozili. Zdravilo se ponavadi zaužije pred vožnjo (pol ure prej), učinkuje pa do štiri ure. Če je potovanje daljše, so dovoljeni trije odmerki dnevno. Vkolikor imate nekakšen odpor do sintetičnih zdravil, lahko posežete po ingverju, ki je naravna alternativa, za katero so ugotovili, da učinkovito omili potovalno slabost. Tudi tega lahko dobite v lekarni.

Predvsem pa poskušajte največ narediti sami: v vozilu naj bo hladen in svež zrak. Vročina in slab zrak le pospešujeta slabost. Na pot se odpravite siti, vendar pazite na to, da zaužijete lahko hrano in pijete mnogo tekočine, najbolje nesladkane čaje. Ne berite med vožnjo, možgane pa zaposlite z opazovanjem ceste pred seboj. In seveda - počasi v ovinkih.

Aha, pa še nasvet za vaše malčke vkolikor jim je slabo in ponavadi pokasirajo komentarje ˝ lizo, piflar, bruhec˝. Naj se spoprijateljijo z voznikom avtobusa in pridobijo nadzor nad radijem in mikrofonom. Preverjeno deluje!