Matej Košir © Žurnal24

Kriza, ki se je začela s hipotekarnimi posojili preko luže, se, kot je bilo mogoče pričakovati, seli tudi na naš nepremičninski trg. Petodstotni padec cen stanovanj v zadnjih treh mesecih pravzaprav pomeni, da bi lahko bila letošnja rast cen nična. Realno bi tako cene stanovanj lahko padle šele prihodnje leto, še posebno, če upoštevamo drastičen padec transakcij z nepremičninami v zadnji polovici leta. Skokovita rast cen se je na nek način morala ustaviti in umiriti povpraševanje s poceni posojili, hipotekami, ki jih ponujajo v malih oglasih. Ponudba se lahko izenači s povpraševanjem le takrat, ko nepremičnine niso več špekulativna naložba. Drugače si takšne rasti cen v državi, kjer povprečna mesečna plača ni dovolj za nakup kvadratnega metra stanovanja, ne moremo razlagati.

Kupi, ne kupi. Kriza bo verjetno prinesla to, da se bo nepremičninski trg nekoliko očistil. Dolgoročno gledano bodo z njega izginili nepremičninski posredniki, ki jih ni skrbela korist strank, ampak samo štiriodstotna provizija. S padcem prometa z nepremičninami bi se posledično morale znižati tudi pregrešno visoke najemnine. Sicer pa je težko napovedovati, kaj točno se bo dogajalo na samem trgu. Nakup kmetijskih zemljišč v določenih delih države še vedno velja za dober posel. Tudi stanovanje, če ga nekdo nujno potrebuje, je lahko življenjska naložba. Vseeno pa se splača nekoliko počakati, kajti rast cen, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, je verjetno samo še znanstvena fantastika. Nepremičninski balon še ni počil, počasi pa vendarle izgublja na elastičnosti.