Prekrasen dan. Ptički žvrgolijo, sonček vas toplo boža po ličku, nosnice draži prijeten vonj svežega poletja, na razprodajah ste našle čudovite kavbojke, ki jih lahko dejansko navlečete nase, in vaš dragi je tudi danes zjutraj spustil WC-desko. Pravzaprav jo spušča že ves teden. Veselo hodite po cesti in v glavi premišljujete, kakšna srečnica ste, da imate tako zlatega dragega, ki spušča WC-desko za seboj.  Življenje je res čudovito.  Tik preden začnete objemati drevesa ob cesti in mimoidočim govoriti, kako zelo jih imate radi (ker življenje mora biti čudovito za vse, ne le za vas), pa ga zagledate!

V ušesih vam odzvanja melodija Hitchcockovih filmov groze, vaš obraz se zmrači, iz ust pa se usipajo kletvice, ki bi se jih še prekaljeni kočijaži sramovali! Za brisalci je namreč zataknjeno OBVESTILO REDARSTVA.

Kolumnistka

izraža lastna mnenja in ne mnenj uredništva.

Kako? Resda ste nepravilno parkirali, a vendarle ste bili odsotni morda le slabe pol ure. Koliko časa sploh ženska potrebuje, da kupi ene kavbojke? Hm, morda uro. No, morda vas ni bilo dve uri. A vseeno, dve uri zaboga! Popusti gor ali dol, hlače so sedaj dejansko dražje za 80 evrov oziroma le 40 evrov, če plačate v osmih dneh!

Pa tudi teh osmih dni nisem nikoli razumela!! A je moj prekršek kaj manjši, če plačam v osmih dneh? Je dejanska globa za prekršek ob nepravilnem parkiranju 80 ali 40 evrov? Namreč, sprašujem se, ali želi država spodbujati svoje državljane k čimprejšnjemu plačilu ravno iz razloga, da ti ne bi imeli dovolj časa za razmišljanje o pritožbi na zaračunani prekršek. Zato seveda nagrada – prej plačaš, manj plačaš. Posledično to pomeni manj dela tudi za sodnike, v državno blagajno pa priteka več denarja. Saj vemo, bogaboječa družba je najboljša družba. Če pa so ljudje povrhu še ovce, si lahko država le še mane roke. To je že vrli Nietzsche zapisal.

Pred zakonom smo vsi enaki? Očitno ne.

V končni fazi se nimam kaj pritoževati, saj sem vendarle storila prekršek. Vem, da sem grešila, a če obljubim, da je to tokrat res zadnjič? Saj se lahko res vsakemu zgodi (glej pričujočo sliko), da samo skoči v trgovino po hlače. Tuhtam, kako tistih 40 evrov zadržati v denarnici, ko se spomnim nekega članka izpred nekaj let (časopisa ne bom navedla, upam, da razumete, zakaj), ki je govoril ravno o mojem problemu. Bojda če se kršitelju na kraju prekrška pusti le plačilni nalog, ne šteje, da je ta bil vročen. Redar bi vam namreč moral plačilni nalog vročiti po zakonu o prekrških in o splošnem upravnem postopku. Ker nisem tako blond, kot sem videti, tečem domov in se obrnem na mojega dobrega prijatelja: G. Google!

Na kratko o plačilnem nalogu po Zakonu o prekrških (ZP-1)

Če "pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa" (policist, redar, inšpektor itd.) prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (npr. laserski merilec hitrosti), izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška. Plačilni nalog se šteje za pisno odločbo o prekršku. Če plačilnega naloga ni mogoče vročiti takoj na kraju prekrška (ker npr. voznik, ki je napačno parkiral avtomobil, ni na kraju prekrška), se plačilni nalog vroči priporočeno po pošti, z osebno vročitvijo. Če okoliščine to omogočajo, se kršitelju na kraju prekrška pusti tudi obvestilo o prekršku (npr. na avtomobilu), ki vsebuje kraj in čas storitve ter pravno opredelitev prekrška.

Torej? Obvestilo o prekršku NI plačilni nalog! Za nastanek vaše obveznosti plačila globe je potrebno, da vam je poleg obvestila o prekršku še osebno vročen plačilni nalog. Zato na podlagi zgolj obvestila o prekršku NISTE dolžni ničesar plačati! To so besede!!! Vendar je moje veselje hitro uplahnilo, ko sem se poglobila še v branje zakona o splošnem upravnem postopku, kjer v 87. členu  (Osebno vročanje) piše, da v primeru, če naslovniku odločbe ni mogoče osebno vročiti, velja tako imenovana "fikcija vročitve", ko za veljavno vročitev zadostuje, da vročevalec pusti pošiljko v poštnem predalčku. Tako mi ostanejo tri možnosti:

1. Obvestilo zabrišem v smeti in upam na najboljše. Namreč, rok, v kolikšnem času pride plačilni nalog na dom, ni nikjer točno določen. To se lahko zgodi v dveh tednih, dveh mesecih ali nikoli. Zadeva pač zastara po štirih letih od datuma prekrška.

2. Lahko sem le dobro podmazano, neškripajoče kolesce našega represivnega sistema in kot poslušni državljan plačam polovično globo v osmih  dneh, pošiljam redarje v mesto, kjer hrbtenica izgubi dobro ime, sama sebi pa očitam pomanjkanje slednje – hrbtenice seveda!

3. Najdem izgubljeno hrbtenico in v osmih dneh po vročitvi plačilnega naloga vložim zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog uradne osebe prekrškovnega organa. Če bo šlo vse po sreči, bo davčna uprava od mestnega redarstva zahtevala dokazilo, da so mi vročili plačilni nalog. Spet bo po pošti prispelo obvestilo o prekršku, ki ga bom morala osebno prevzeti. Spet sem torej pri možnosti ena, pri kateri lahko dobim ali ne obvestilo domov, saj lahko na ta prekršek preprosto pozabijo. Konec koncev je mnogo preveč hujših kršiteljev od mene. Tistih, ta pravih lumpov, za katerimi se podijo "ta pravi policaji". Ne pa nekakšni redarčki!

Kaj narediti? Pravzaprav, vprašanje ni, kaj narediti, ampak le: ali se počutim dovolj optimistično danes?  Seveda se!  Saj moj dragi vendar spušča WC-desko! Nadaljevanje sledi!