Mama, ki z dvojčkoma vzpostavlja prvo obliko navezanosti, ne vzpostavlja diadnega simbiotičnega odnosa kot je to običajno pri enem otroku, znotraj katerega poteka normalen psihološki razvoj, temveč vzpostavlja triadni odnos.

Iskanje individualnosti
Velikokrat starši dvojčka (posebno enojajčna) obravnavajo kot eno. Pri obeh že v začetku poskušajo vzpostaviti enak ritem spanja in hranjenja, ker sta dvojčka enako stara in se soočata z enakimi razvojnimi nalogami, se tudi veliko skupaj igrata, starši pa ju k temu spodbujajo, saj imajo tako več časa zase.Toda kot starši dvojčkov morate biti zelo pozorni, da ne zanemarite njunih razlik. Starši in vzgojitelji bi morali zato bolj kot k poenotenju dvojčkov stremeti k iskanju njihovih individualnih posebnosti.

Identifikacija z dvojčkom
Če dvojčka obravnavate kot eno, ju s tem potisnete v medsebojno odvisnost, ki je primernejša za identifikacijo enega dvojčka z drugim, kot pa identifikacijo posameznega dvojčka z enim od staršev. In medtem ko je osamosvajanje od staršev naravni razvojni proces, ki se izpelje v puberteti, pa separacija od sester in bratov to ni. Tako dvojčka ostajata ujeta v medsebojni odvisnosti, čeprav družba tako na delovnem mestu kot v intimnih odnosih zahteva posameznika. Proces ločevanja se pri dvojčkih velikokrat zavleče v odraslo dobo in nemalokrat ne mine popolnoma brez težav.

Individualnost
Starši lahko dvojčkoma pri razvoju individualnosti pomagate tako, da se znebite prepričanja, da je njuna povezanost nekaj posebnega, da morata biti neprestano skupaj, enako oblečena in imeti podobni imeni. Z njima vzpostavite ločene vezi in stike, prav tako ju naslavljajte z imeni in ne kot dvojčka. Izogibajte se primerjavam med njima, še posebno glede dosežkov ali z nameni motiviranja drugega. Komunicirajte, kolikor se le da, z vsakim dvojčkom posebej.