Tatjana Kočevar se je leto in pol prebijala skozi upravne postopke, da ji je uspelo legalizorati varovanje otrok. © Saša Despot

"Za registracijo smo se odločili, ker imamo v prihodnosti namen ustanoviti zasebni vrtec," je pojasnila Tatjana Kočevar iz Podpeči, kjer je na istem naslovu registriranih pet varuhov na domu.

Otroke je varovala že prej, ker v Podpeči manjka prostora v jaslih, pa bo cena za enega otroka zdaj bistveno višja. "Manj kot od 400 do 500 evrov na mesec ne morem računati, saj je treba poskrbeti za plačo, prispevke in davek," je naštela.

Kot pravi, je brez mesta v vrtcu ostalo 50 otrok, prvega septembra pa bo pri njih prostora za šest predšolskih otrok.

Potrebovali bi napotke
Po besedah Kočevarjeve je razlog za majhno zanimanje za registracijo varstva na domu plačevanje davkov, pa tudi zapletenost postopkov: "Proučiti je treba kar nekaj zakonov, brez interneta skoraj ne gre."

Z varovanjem otrok se večinoma ukvarjajo upokojenke, ki se ne spoznajo na upravne zadeve, zato bi potrebovale natančna navodila, predlaga varuška.

Subvencije za varuhe
Nada Kirn Špolar, direktorica ljubljanskega Sezama pa pravi, da bi morala država subvencionirati tudi varuhe, če jih je že uzakonila, ali pa organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom otrok na domu.

"Otroci do treh let nikoli ne bodo vsi vključeni v vrtec, že iz zdravstvenih razlogov ne," je opozorila. Kot pravi, za marsikaterega otroka zasebno varstvo svetujejo celo pediatri. "Ni prav, da so nekateri starši na slabšem, država mora za vse otroke poskrbeti enako," pravi Kirn Špolarjeva.

Dodaja, da zasebne varuške staršem največkrat pomagajo premostiti stisko, pri čemer je težko govoriti o varovanju otrok na črno.