Do ruske aneksije Južne Osetije laho pride že kmalu. Znaur Gasijev, predsednik parlamenta J. Osetije

Predsednik južnoosetijskega parlamenta Znaur Gasijev je poleg tega povedal, da sta o možnosti ruske priključitve Južne Osetije pogovarjala tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in njegov južnoosetijski kolega Edvard Kokoiti med srečanjem v Moskvi ta teden. Gasijev meni, da bi do aneksije lahko prišlo kmalu. Kremelj se na njegove navedbe še ni odzval.

Agencija Interfax pa poroča, da bosta Rusija in Južna Osetija prihodnji teden podpisali sporazum, ki bo dovoljeval postavitev ruskih vojaških oporišč na južnoosetijskem ozemlju.

Čedalje več Natovih ladij v Črnem morju
Že tako napete odnose med Rusijo in ZDA ter EU na drugi strani zaostruje zvišana prisotnost ladij zveze Nato v Črnem morju . "Zveza Nato ima v Črnem morju že deset vojaških ladij," je opozoril namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin. Dodal je, da je na poti proti Črnemu morju osem dodatnih ladij. Nekatere od teh so opremljene celo s sistemom raketne obrambe, navaja agencija RIA zaskrbljenega Nogovicina.

Brezplodna seja VS (STA)

Varnostni svet OZN se je v četrtek že šestič v zadnjih treh tednih sestal zaradi gruzijske krize. Razšel se je brez sprejete izjave, saj se Rusija ni strinjala, da bi v resoluciji izrazili podporo gruzijski ozemeljski celovitosti. Pomenljivo je, da so predstavniki treh članic VS, Kitajske, Libije in Vietnama, sicer zaveznic Rusije, med nadvse burno sejo molčali.

Nekoliko drugače se glasi izjava za javnost zveze Nato, ki navaja, da so v Črnem morju že od 21. avgusta prisotne naslednje fregate: španska Almirante Juan de Borbon, nemška Lübeck, poljska General Pulaski in ameriška USS Tailor. Pri tem naj bi šlo za dolgo načrtovane vojaške vaje, ki povsem nehote sovpadajo z gruzijsko vojno.

Zastavlja se vprašanje, kaj je s preostalimi 14 ladjami, o katerih govori Kremelj. Kje je denimo USS McFaul, ki je bila od nedelje do torka zasidrana v gruzijskem pristanišču Batumi, kamor je po uradnih podatkih pripeljala humanitarno pomoč, Moskva pa jo je obtožila prevoza orožja in vojaške opreme v Gruzijo? V batumskem pristanišču se med drugim trenutno nahaja obalna križarka Dallas, ki formalno ne spada med vojaško ladjevje, toda Moskva je tudi v tem primeru sumničava. Proti Gruziji se odpravlja še ameriška admiralska ladja iz 6. flote USS Mount Whitney, toda izključno zaradi dostave humanitarne pomoči, sporoča Nato. Poleg tega naj bi se zaradi identičnega razloga proti Gruziji usmerile še nekatere ladje Bolgarije, Romunije in Turčije, držav članic Nata.

Rusija odločno odgovarja
"Zakaj morajo humanitarno pomoč v Gruziji dostavljati ravno vojaške ladje? Samo upamo lahko, da ne pride do neposrednega soočenja," je v četrtek brez dlake na jeziku izjavil ruski predsednik vlade Vladimir Putin.

V odgovor na Natovo zavzemanje Črnega morja je Rusija proti mestu Suhumi, ki se nahaja v uporni gruzijski republiki Abhaziji, napotila admiralsko ladjo svoje črnomorske flote, raketno križarko Moskva.

Turčija: del problema ali del rešitve?
Kaj se bo v Črnem morju dogajalo v nadaljevanju, je bolj ali manj odvisno od Turčije. Ta država, članica Nata, ki pa je odvisna od ruske nafte in plina, ima namreč nadzor nad Bosporsko ožino, edinim pomorskim dostopom do Črnega morja. Leta 1936 v Montreuxu podpisani sporazum ji daje ekskluzivno pravico, da nadzira prehod ladij skozi Bospor. Pomembno je, da sporazum državam, ki nimajo obale ob Črnem morju, prepoveduje pretirano zviševanje vojaške navzočnosti.