Za Slovenijo lahko rečem, da smo dosegli res vse tisto, kar smo zahtevali. Iztok Jarc

Kompromis o pregledu skupne kmetijske politike (CAP) EU pomeni "delno preusmeritev evropske kmetijske politike v razvoj podeželja, v še večjo proizvodno nevezanost in tudi večjo stabilnost trga", je ocenil kmetijski minister Iztok Jarc.

Meja 0,3 hektarja
Za Slovenijo je bila pomembna "najmanjša dovoljena površina za plačila", kar pomeni, da lahko država (pa tudi Madžarska in Portugalska) obdrži obstoječi sistem, je povedal Jarc. Za Slovenijo to pomeni 0,3 hektarja, po prvotnem predlogu pa je ta meja znašala en hektar.

Slovenija lahko poleg tega po Jarčevih besedah ne le ohrani "vse obstoječe proizvodno vezane podpore, ki jih potrebujemo, da ohranimo živinorejo tam, kjer je, ampak nam je uspelo doseči možnost nekaterih dodatnih rešitev v primeru kakšnih resnejših kriz". Za Slovenijo tako velja izjema pri proizvodno vezanih podporah, saj lahko država za ta namen porabi kar šest odstotkov sredstev iz nacionalne ovojnice (namesto 3,5 odstotka, kot to velja sicer) do leta 2013, in sicer za krave dojilje. Ob tem pa si je izborila še posebno premijo za moško govedo (bike in vole) do leta 2012, je pojasnil minister.

Evri za podnebne spremembe
Nove države članice so si izborile še dodatna sredstva za spopadanje z novimi izzivi – denimo podnebnimi spremembami. Skupno bodo dobile 90 milijonov evrov, ki so sicer bili namenjeni energetskih rastlinam, Slovenija bo od tega na letni ravni prejela 1,43 milijona evrov, je še pojasnil Jarc. Dodal je, da lahko Slovenija dodatno za nove izzive izkoristi še neporabljena sredstva iz nacionalne ovojnice do višine štirih odstotkov. "To nam zadošča," pravi.