"Ni mi žal, da sem obiskala salzburško kliniko doktorja Waltherja Nikolausa Klehra, toda ko danes, nekaj mesecev po smrti znanca, ki je zbolel za rakom na trebušni slinavki, podoživljam trenutke v Avstriji, vem, da so mi prodali lažno upanje. Kar je še posebej sporno, je občutek, da so se tega zavedali," je za Žurnal24 povedala Slovenka, ki želi ostati neimenovana. Za dvotedensko terapijo v Avstriji je odštela 13 tisoč evrov. Pravi, da na kliniko na teden pride okoli 20 slovenskih bolnikov, ki zdravniku večinoma nosijo gotovino. Ko smo želeli preveriti zgodbo pri doktorju Klehru, smo ugotovili, da je do 1. septembra klinika zaprta zaradi dopustov.

PREBERITE ŠE:

Pozor pred salzburškim zdravilcem

Slovenski onkologi so previdni
Preden se je znanec sogovornice začel zdraviti v Avstriji, so mu slovenski onkologi dejali, da ni empiričnega dokaza, da bi Klehrove metode imele pozitivne učinke na razvoj bolezni, imajo pa veliko izkušenj, da negativni učinki so. Odločitev so prepustili bolniku. "Znanec je po prenehanju zdravljenja v Salzburgu živel še dober mesec, nato je umrl. Pred zdravljenjem v Avstriji je tudi na priporočilo Klehra opustil sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in biološkimi zdravili, ki po dveh ciklih tumorjev sicer ni zmanjšalo, so pa ostali na primerljivi ravni kot pred začetkom sistemskega zdravljenja. Po salzburški terapiji je bilo njegovo telesno stanje boljše, verjetno zaradi ogromnih količin kortikosteroidov, vendar se je en teden po vrnitvi v Slovenijo začelo njegovo stanje kljub jemanju vseh zdravil po naročilu Klehra izrazito slabšati."

Klinika je večje stanovanje
Po pripovedovanju naše sogovornice je klinika v Salzburgu pravzaprav okoli 200 kvadratnih metrov veliko stanovanje, prirejeno v nekakšno kliniko. Za bolnike skrbijo medicinske sestre dvomljive izobrazbe, znanca je negovala Rusinja, ki je pred tem delala kot trgovka. "Klinika nima zagotovljene hrane, čeprav je za rakave bolnike znano, da morajo imeti redno in kakovostno prehrano. Znancu sem morala vsak dan nositi hrano. Svojci smo stanovali po motelih in hotelih, v sobah kuhali in oskrbovali bolnike. Na Klehrovi kliniki oziroma v stanovanju smo zjutraj dobili le kavo in kozarec vode. Sami smo morali vbrizgati zdravila bolnikom."

Zamera
"Po znančevi smrti je Klehr izginil, ni premogel niti odgovora na moje sporočilo, da je znanec umrl, čeprav sva pred tem skoraj vsak dan komunicirala prek elektronske pošte. Kaj to pove o človeku, pa presodite sami," konča sogovornica.